Ko na vrtu opazujem čmrlja, kako brenče in počasno spreletava s cveta na cvet, me vedno prešine misel, kako se temu debelušnemu opraševalcu uspe obdržati v zraku. Če ste se to že kdaj spraševali tudi sami, si lahko več o teh izredno zanimivih socialnih žuželkah preberete v nadaljevanju.
Čmrlj se predstavi
Čmrlje (Bombus) uvrščamo med prave čebele (Apidae). V Evropi poznamo 53 vrst čmrljev. Glede na posamezno vrsto sestavlja čmrljo skupnost skupaj z matico od 50 do 600 članov. Za preživetje svojega zaroda mora poskrbeti čmrlja matica, medtem ko preostali člani, samci ter delavke in stara matica, do jeseni pomrejo; matica v mrzlih zimskih mesecih otrpla počaka v zemlji na pomlad, ko bo začela iskati nektar in pelod. Čmrlji si gnezdo in novo družino vedno ustvarijo na zaščitenih, suhih mestih, kot so drevesna dupla ali opuščena mišja oz. ptičja gnezda. V primerjavi s čebelo je čmrlj na temperature manj občutljiv in je dejaven tudi v slabem vremenu.
Rjavi čmrlj je vrsta, ki je še vedno zelo razširjena po Evropi. (c) Roger Sanderson
Previdno, tudi čmrlji lahko pičijo!
Pogosto je slišati prepričanje, da čmrlji ne morejo pičiti. A tu velja previdnost, zlasti za alergike: medtem ko samčki žela nimajo, ga delavke imajo, čeprav je njihov želni aparat slabše izoblikovan. Če boste torej stopili na čmrlja ali ga boste prijeli in stisnili, možnosti pika ni mogoče povsem izključiti. Čmrljevo želo ni nazobčeno, zato se ne zatakne v kožo, kot se to zgodi pri medonosnih čebelah. So pa čmrlji v primerjavi z drugimi sorodnimi vrstami še vedno daleč najbolj prijazni in redko pičijo.
Pretežki za letenje?
Očitno se tega ne sprašujem samo jaz. Čmrlji naj ne bi znali niti leteti, saj naj bi imeli za svojo težo premajhna krila. A mnogi znanstveniki, ki so zadnja desetletja preučevali t. i. čmrlji paradoks, so dokazali, da so čmrlji pravi mišičnjaki kljub – ali pa prav zaradi – velikosti svojega trupa in teže.
V devetdesetih letih je britanski zoolog Charles Ellington opravil poskuse, v katerih je s pomočjo kamere za izredno počasne posnetke ugotovil, da čmrlji s krili krožno zanihajo do 200-krat v sekundi in z utripanjem kril tako povzročajo tornadu podoben vrtinec zraka. Zaradi nastalega podtlaka se lahko vzdignejo in s krili brez težav dosežejo hitrost 20 km na uro. Več o skrivnostih čmrljevih kril si preberite na tej povezavi.
Preživetje čmrljev je naša skupna skrb!
Poleg drugih vrst opraševalcev opravljajo čmrlji za človeka dragoceno opraševalsko delo in so gospodarsko pomembne živali. Komercialno vzrejene vrste čmrljev, denimo zemeljski čmrlj (Bombus terrestris), danes številni kmetovalci uporabljajo v zelenjadarstvu za opraševanje v rastlinjakih. Najnovejše študije kažejo, da vzrejeni čmrlji lahko resno konkurirajo drugim vrstam čmrljev.
Mnoge domače vrste čmrlja so danes resno ogrožene tudi na območju Alp, pogosto zaradi spremenjene rabe tal, uporabe kemičnih pesticidov in pomanjkanja hrane, za kar je odgovoren človek. Če želimo, da se bo vrstna pestrost tega gostodlakega brenčača dejansko ohranila, bomo morali njegovemu varstvu posvetiti občutno več pozornosti.
Razmere za čmrlje že zdaj niso več ugodne, zato jim vrnimo kaj od tega, kar smo jim vzeli, in poskrbimo, da bo v naši kulturni pokrajini več s cvetjem bogatih oaz.
Na sivkinih cvetovih je za čmrlje dovolj hrane. (c) Indy
Leave A Comment