Monika Gstöhl svetuje: Občine lahko veliko storijo za varstvo čebel

//Monika Gstöhl svetuje: Občine lahko veliko storijo za varstvo čebel

Monika Gstöhl svetuje: Občine lahko veliko storijo za varstvo čebel

Črte niso nikoli povsem iz mode, a kljub temu za številne vrste naših malih brenčečih pomočnic, divjih čebel velja, da so ogrožene. Z opraševanjem rastlin skrbijo za biotsko raznovrstnost, s tem pa tudi za raznolikost naše hrane. Monika Gstöhl, direktorica Lihtenštajnske družbe za varstvo okolja (LGU), je strokovnjakinja za divje čebele in deluje na področju okoljske vzgoje. O divjih čebelah je imela številna predavanja v šolah in na tečajih. V pogovoru nam je zaupala nekaj nasvetov, kako lahko k varovanju čebel prispeva vsakdo od nas.

Gospa Gstöhl, kaj lahko občine storijo za varstvo čebel?

Zelo veliko. Poskrbijo lahko za to, da se na javnih površinah ohranja rastiščem primerna pestrost domorodnih vrst rastlin, saj so to rastline, ki jih čebele oprašujejo in potrebujejo. To je za občine koristen nasvet celo v finančnem pogledu, saj je vrstno bogastvo domorodnih rastlin prilagojeno domačemu podnebju, poleg tega pa postanejo rastline sčasoma manj zahtevne glede nege, prav tako ne potrebujejo gnojil ali insekticidov. Zagotovo je pri tem najpomembnejše spodbujanje naravne raznolikosti. Druga pomembna naloga je skrb za ohranjanje velike pokrajinske raznolikosti. Čebele potrebujejo hrano, potrebujejo pa tudi možnosti za gnezdenje. Le če so možnosti za gnezdenje in viri hrane dovolj blizu, je to ugodno za divje čebele, ki opravijo praviloma manj letov kot medovite čebele.

Ali je sajenje medovitih rastlin na balkonih koristno tudi za divje čebele?

Vsakdo, ki je na balkonu že posadil domače rastline, je lahko opazil, da so jih začele obiskovati čebele. Mislim, da so pri tem pomembne vse oblike raznovrstnosti. Veliko ljudi si je na balkone postavilo tudi hotele za žuželke in marsikdo mi je povedal, da so ti dobro obiskani, medtem ko drugi pravijo, da jih čebele niso obiskale. To je vedno odvisno od tega ali v bližini obstajajo različni viri paše in ustrezen življenjski prostor. Samo balkonske rastline seveda niso dovolj, zagotovo pa prispevajo svoj delež.

Ali poznate občine, ki so lahko primer dobre prakse na področju varstva čebel?

Nekatere lihtenštajnske občine so bile na področju varstva čebel in opraševalcev uspešne tudi v sklopu projekta LGU «natürlich bunt und artenreich». V teh občinah so uredili lične, vrstno zelo pestre travnike, rastline pa so zasadili tudi ob robove cest, da so sestoji tudi tam vrstno bogati. Za divje čebele so postavili žuželčje hotele in o tem obvestili javnost. Poskrbeli so tudi za manjše informativne table, na katerih je pojasnjeno, kakšen je namen teh ukrepov in kakšen naj bi bil rezultat. Odziv prebivalcev je zelo pozitiven.

Skupaj je sodelovalo šest občin in občutek imam, da so se stvari začele premikati na bolje – upam, da bo tako tudi v prihodnje. Zavest glede te teme se prebuja in ljudje so pri zasaditvah postali zelo kreativni, saj želijo, da bo bogastvo vrst privabilo domače opraševalce.

 

Interview: Annina Schidla

By |2019-04-09T16:57:52+01:00april 9th, 2019|Projekt|0 Comments

About the Author:

CIPRA
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je nevladna krovna organizacija z nacionalnimi odbori in regionalnim odborom v vseh sedmih alpskih državah. Z, ki zastopa več kot sto društev in organizacij iz sedmih alpskih držav. CIPRA Zse zavzema se za trajnostni razvoj na območju Alp, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter za regionalno raznovrstnostti in reševanje skupnih problemov v alpskem prostoru.

Leave A Comment

Die CIPRA setzt BeeAware! in Kooperation mit dem Gemeindenetzwerk «Allianz in den Alpen» und dem Verein «Alpenstadt des Jahres» um. Das Projekt wird von dem Deutschen Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Nuklearer Sicherheit (BMU) und aus Drittmitteln finanziert.