Varstvo čebel za začetnike: Zakaj je treba varovati tudi divje čebele?

Ne proizvajajo medu, vendar so za naravo in človeka življenjskega pomena. Z ekološkega vidika izgube divjih čebel povzročijo hujše posledica kot izgube pri medonosnih čebelah. Zakaj je tako in po čem se kukavičja čebela razlikuje od čmrlja, boste izvedeli v tem blogovskem prispevku.

Kaj so divje čebele?

Divje čebele niso podivjani roji domačih medonosnih čebel, temveč je veliko vrst divjih čebel. Divje čebele v Alpah so velike od 1,3 centimetra do tri centimetre. Veliko vrst se samo v podrobnostih razlikuje od drugih in vedno ni mogoče preprosto določiti, za katero vrsto gre.

Velika večina divjih čebel je samotarskih. Nekatere vrste sicer živijo v kolektivu, torej kot roj z matico. Priljubljen čmrlj je najbolj znan predstavnik te vrste.

Velika večina divjih čebel je samotarskih.

Vendar obstajajo tudi vmesne oblike. Tako na primer grintovčanke živijo socialno, kar pomeni, da samice gnezdijo druga blizu druge, uporabljajo skupno gnezdo in skupaj skrbijo za naraščaj. Omeniti je treba še skupino kukavičjih čebel. Te uporabljajo tuje gnezdo z zalogo in tam odložijo jajčeca takoj, ko samica odleti.

Kukavica se v skrivajočem položaju nahaja pred čudnim gnezdom.

Način življenja divjih čebel samotark

Spomladi se izležejo iz kokona. Ker živijo samo kratek čas, to pomeni nekaj tednov, samice takoj po parjenju iščejo primerno gnezdo.
Zbirajo pelod in nektar, ki ga odlagajo v zaleženi celici (hodniku v tleh, lesu, ceveh, ilovici, polževih hišicah itd., ki so ga same zgradile iz smole, rastlinskih vlaken ali malte).

Če so zbrale dovolj, odlagajo jajčeca. Potem gradijo pregradno steno in začnejo drugo zaleženo celico. Tako nastane vrsta komor, ki jih na koncu spredaj zaprejo. Odloženo jajčece se čez čas razvije v ličinko, ki se izleže iz jajčeca. Ličinka poje zbrani pelod in se zabubi. V kokonu se nato razvije v divjo čebelo, ki se eno leto pozneje, torej spomladi, spet izleže.
Mnoge divje čebele so se specializirale za eno rastlinsko vrsto, torej sta tako rastlina kot divja čebela odvisni druga od druge.

Divje čebele živijo tudi v visokih legah, na primer tudi v Alpah.

Divje čebele že zgodaj začnejo opraševanje. Prve vrste začnejo leteti že od marca naprej. Oprašujejo tudi dalj časa in učinkoviteje kot medonosne čebele. Divje čebele živijo tudi v visokih legah, na primer tudi v Alpah.

Divje čebele imajo višjo učinkovitost opraševanja kot čebele.

Varstvo čebel za vse

V projektu BeeAware! želimo najti kompromis, tako da bosta obe vrsti cenjeni in varovani. Občine lahko uredijo cvetoče travnike tako za divje kot tudi medonosne čebele oz. trajnostno čebelarstvo pod nadzorom strokovnjaka ali strokovnjakinje za čebele. Kakšne možnosti obstajajo, da bi zavarovali temno čebelo in da bi bilo to v projektu podprto?

V Alpah živi več kot 600 vrst divjih čebel in polovica teh vrst je ogrožena. Preživetje je čedalje težavnejše. Najdejo namreč vedno manj hrane, ker je manj cvetov. Polsuhih in suhih travnikov skorajda ni več, preveč se gnoji in uporablja se preveč strupov, kot so pesticidi, insekticidi in herbicidi. Zmeraj manj je možnosti za gnezdenje, ker gradimo drugače, sekamo zelene ograje, napolnjujemo peskokope, vse odstranjujemo … Te čebele najdejo vedno manj življenjskega prostora, ker preveč čistimo in gradimo, ker se borimo proti žuželkam.