Cvetlični travniki za dolino Achental

//Cvetlični travniki za dolino Achental

Cvetlični travniki za dolino Achental

Za Achental so bili nekdaj značilni vrstno bogati cvetlični travniki. Da bi bili obstoječi vrstno bogati in pusti travniki med seboj znova bolje povezani, so v Achentalu že leta 2012 (v Schlechingu) in leta 2013 (v Grassauu) začeli pripravljati koncept, s katerim bodo lahko zagotovili večjo ekološko vrednost odprtih površin, namenjenih zasaditvi z avtohtonimi cvetočimi rastlinami. Pogosto se je namreč dogajalo, da so razdalje med posameznimi vrstno bogatimi travniki postale prevelike in v takem primeru lahko manjše površine, tako imenovani vmesni biotopi, živalim in rastlinam omogočajo lažje prehajanje z enega travnika na drugega. Pomembno je, da površine oblikujemo in negujemo, saj to krepi pestrost avtohtonih rastlin in živali. Pritiskov na zemljišča, ki so  podvržena kmetijstvu, se ne sme dodatno povečati, zato lahko v poštev pridejo predvsem površine ob prometnicah, okoli transformatorskih postaj ali avtobusnih postajališč, ipd..

Travniki, bogati s cvetočimi rastlinami, so element pokrajine, kjer zaradi spreminanja rabe živalske in rastlinske vrste izginjajo najhitreje. Medtem ko se v pokrajini lesnate vrste na splošno širijo, pa cvetlični travniki, ki so sicer vrstno še vedno bogati, izginjajo oziroma njihova rastlinska pestrost upada. V Achentalu so zato posebno pozornost namenili prav travnikom.

Cvetlični travniki ali cvetoče površine?

Vsako zemljišče, polno cvetočega rastlinja, še ni cvetoči travnik. Na trgu se pogosto pojavljajo semenske mešanice, ki vsebujejo poljske rastline enoletnice, kot so modri glavinec, poljski mak ali kamilica, in značilne poletne cvetlice, kot so ognjič, sončnica ali pernatolistna kozmeja. Rastline, ki še v istem letu bujno cvetijo, tudi hitro izginejo. V nasprotju s kratkoživimi cvetnimi površinami na avtohtonih cvetličnih travnikih rastejo povsem druge vrste, npr. marjetice, glavinci, navadne nokote in zvončnice. Zanje je značilno bogastvo pisanega cvetja, a te rastline so trajnice in prilagojene rastiščnim razmeram, ki veljajo za našo pokrajino.

Cvetne površine, posajene z enoletnicami, so primernejše v smislu začasne rešitve za krajše, tj. eno- do dveletno časovno obdobje, medtem ko za dlje časa niso priporočljive, saj jih je treba na novo posaditi v kratkih časovnih presledkih, pri čemer se zemlja v nekaj letih tako močno zapleveli, da rastline ne morejo več dobro cveteti. Avtohtone cvetlične travnike lahko zasadimo samo enkrat in ob pravilni negi jih lahko obdržimo več desetletij, ne da bi bilo potrebno dodatno vzdrževanje. Cvetličnih travnikov ne gnojimo, kosimo jih dvakrat letno. Zelo razširjeno je mnenje, da je treba travnike kositi čim pozneje in s tem omogočiti, da seme dozori. A če je košnja opravljena prepozno, postanejo travniki s cvetjem revnejši. Zato je priporočljivo travnike prvič kositi konec junija, kot je to običajno pri tradicionalni košnji. Druga košnja sledi jeseni.

Cvetlični travniki lahko tudi obogatijo domače vrtove. Tako kot pri javnih površinah tudi pri zasebnih površinah pri novi zasaditvi v ospredju ne bi smelo biti prekopavanje tal ali ponovna setev. Najprej moramo preveriti, ali je obstoječi travnik naravno vrstno bogat. V številnih primerih je sestava vrstno bogata, le da zaradi nenehne košnje cvetoče rastlinje ni moglo zacveteti. Šele ko ugotovimo, da je površina resnično revna s cvetlicami, se odločimo za setev ali druge načine zasaditve.

Praktični dnevi 2019

V Achentalu bo diplomirani biolog Stefan Kattari v teoriji in praksi predstavil različne ureditve in zasaditve cvetličnih travnikov. Tako bo svoje znanje prenesel na čim večji krog ljudi in jih obenem spodbudil, da ga bodo uporabljali v praksi. Udeleženci se bodo lahko v novih tehnikah preizkusili na kraju samem. Prikazi bodo potekali v sodelovanju z Združenjem za ohranitev pokrajine iz Traunsteina, okrožnim svetovalcem za vrtnarstvo in varstvo pokrajine, kakor tudi s predstavniki organov, pristojnih za varstvo narave. Achental tako prevzema pomembno vlogo pri spodbujanju ukrepov za varstvo in ohranitev biotske raznovrstnosti v okrožju Traunstein.

Schleching, sreda, 8. maj 2019, od 10.00 do 12.00

Zbirno mesto bo v parku nasproti cerkve. Sledila bo predstavitev različnih metod in njihova uporaba v praks, udeleženci pa bodo lahko prisluhnili tudi Kattarijevim nasvetom in izkušnjam, ki jih je pridobil pri dolgoletnem delu s cvetličnimi travniki. Uporabljeni bosta tehniki »obogatitve vrst« in »nove setve«. Dogodek bo sklenilo ocenjevanje urejenosti zemljišča ob šolskem parkirišču, ki je bilo zasajeno pred več leti.

Grassau, petek, 28. junij 2019, od 19.00 do 21.00

Zbirno mesto bo objavljeno naknadno. Predstavljena bo tehnika »prestavitve košnje na zgodnejši termin«, ki daje ob pravilni uporabi visokokakovostne rezultate z ekološkega vidika.

Schleching, poletje 2019

Datum bo objavljen naknadno. Ocenitev ukrepov v zdraviliškem parku: kako poteka razvoj površin? Ali se na njih pojavljajo rastline, ki jih je treba odstraniti? Kako prepoznati zaželene, predvsem pa nezaželene vrste?

Pravi cvetlični travniki (levo) so ob pravilni negi zelo obstojni in z avtohtonimi travniškimi cvetlicami nudijo življenjski prostor številnim živalim. Cvetne površine z enoletnimi, pogosto tujerodnimi rastlinskimi vrstami (desno) so le ena od možnosti, kako na hitro poskrbeti za pisano cvetje – v tem primeru so stroški višji, po nekaj letih pa postanejo te površine močno zapleveljene.  Foto: Stefan Kattari

Pravi cvetlični travniki (levo) so ob pravilni negi zelo obstojni in z avtohtonimi travniškimi cvetlicami nudijo življenjski prostor številnim živalim. Cvetne površine z enoletnimi, pogosto tujerodnimi rastlinskimi vrstami (desno) so le ena od možnosti, kako na hitro poskrbeti za pisano cvetje – v tem primeru so stroški višji, po nekaj letih pa postanejo te površine močno zapleveljene. Foto: Stefan Kattari

By |2019-05-20T10:20:09+02:00maj 20th, 2019|Projekt|0 Comments

About the Author:

CIPRA
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je nevladna krovna organizacija z nacionalnimi odbori in regionalnim odborom v vseh sedmih alpskih državah. Z, ki zastopa več kot sto društev in organizacij iz sedmih alpskih držav. CIPRA Zse zavzema se za trajnostni razvoj na območju Alp, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter za regionalno raznovrstnostti in reševanje skupnih problemov v alpskem prostoru.

Leave A Comment

Die CIPRA setzt BeeAware! in Kooperation mit dem Gemeindenetzwerk «Allianz in den Alpen» und dem Verein «Alpenstadt des Jahres» um. Das Projekt wird von dem Deutschen Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Nuklearer Sicherheit (BMU) und aus Drittmitteln finanziert.