V tekočem ali trdnem stanju, svetel ali temen, sladek ali grenak, v vsakem primeru lepljiv. Med – vsi ga poznamo in vsi ga imamo radi. Seveda pa med ni edini čebelji pridelek, saj poznamo še vrsto drugih, ki jih je človek že davno odkril za svoje potrebe, stalno pa se pojavljajo tudi nove vrste uporabe. Čebelarstvo ima bogato tradicijo in vse do danes za mnoge čebelarje velja: čebelarstvo ni le poklic, je tudi poslanstvo.
Zgodovina čebelarstva
Čebele so se na našem planetu pojavile že pred milijoni let, tisočletja pa njihove pridelke ceni tudi človek. Kamenodobne jamske poslikave pričajo, da so ljudje med nabirali in uporabljali že v davnini.
Med je bil za stare Egipčane, Grke, Rimljane, Germane ali Maje nadvse dragocena dobrina. Tekoče zlato zanje ni imelo le sposobnosti, ki spodbujajo zdravje in povečujejo storilnost, temveč je imelo tudi verski pomen.
Čebelarji se že od nekdaj ukvarjajo z vzrejo in razmnoževanjem medonosnih čebel kakor tudi s pridelovanjem medu in drugih čebeljih pridelkov. Sistematično čebelarjenje, kot ga čebelarji še danes izvajajo, se je začelo približno 7000 p. n. št. na območju današnje Anatolije. Od takrat dalje se je dejavnost razvijala naprej in tako čebele človeku zvesto služijo še danes.
Čebelar pri delu v panju
Medonosne čebele odlikuje pravi vsestranski talent
Kot že v preteklosti tudi danes velja, da so marljive medonosne čebele še posebno koristne živali, in to ne z razlogom. Poleg opraševanja nam dajejo široko paleto surovin, ki jih ljudje uporabljamo za različne namene. V nadaljevanju sledi kratek pregled sedmih najpogostejših čebelarskih produktov:
Med
Med je verjetno najbolj poznan in cenjen čebelji pridelek, po katerem je tudi največ povpraševanja. Čebele ga predelajo iz cvetličnega nektarja ali rastlinske mane (medene rose). Med, ki ga čebele uporabljajo kot rezervni prehranski vir, zagotavlja preživetje čebeljih družin čez zimo. Pridelovati ga začnejo šele, ko so zagotovljene tekoče potrebe za prehrano čebelje družine in vzrejo zaroda. Po izvoru ločimo cvetlični in gozdni med. Cvetlični med čebele pridelujejo predvsem iz nektarja cvetov, medtem ko je gozdni med pridobljen iz mane, sladke snovi, ki jo izločajo listne uši, listne bolhe in druge žuželke in ki jo prav tako nabirajo čebele.
Propolis
Propolis, poznan tudi kot zadelavina, je čebelji pridelek, s katerim čebele premažejo notranje stene panja in jih tako učinkovito zaščitijo pred bakterijami, virusi in glivičnimi sporami. Dobro polovico propolisa sestavlja drevesna smola, druge učinkovine so voski, eterična olja, cvetni prah, mineralne snovi, flavonoidi in oligoelementi ter aminokisline. Zdravilni učinek propolisa so že zgodaj prepoznali tudi ljudje in tako se propolis v naravnem zdravilstvu in zeliščarstvu uporablja še danes za celjenje ran in vnetij.
Matični mleček (gelée royale)
Kot nakazuje že samo ime, gre za najdragocenejši čebelji pridelek. Matični mleček je hranilni sok, s katerim čebele hranijo in vzredijo matico čebelje družine. Matični mleček je mešanica izločkov goltne in čeljustne žleze čebele; vsebuje približno dve tretjini vode, poleg tega še ogljikove hidrate, proteine, maščobe, vitamine in minerale. Na podlagi študij je bilo dokazano, da ima lahko tako imenovani krmilni mleček pozitivni učinek tudi na človeški organizem.
Cvetni prah
Cvetni prah ali tudi pelod so mikroskopsko majhna zrnca, ki nastajajo v prašnikih rastlin s cvetovi. Opraševalci, torej tudi čebele, pri iskanju hrane nabirajo te moške oplojevalne celice žužkocvetnih rastlin ter jih prenašajo na pestiče ženskih cvetov in jih s tem oprašijo.
Zrnca cvetnega prahu nabira čebela v posebno napravo za zbiranje cvetnega prahu na zadnjih nogah, tako imenovani košek. Ko se čebela vrne v panj, začnejo cvetni prah predelovati delavke in iz njega pridelajo tako imenovani čebelji kruhek (pergo) – v satju uskladiščen fermentirani cvetni prah, ki se ne pokvari in je hrana za razvoj čebeljega zaroda. Da se cvetni prah lahko uporablja tudi v prehrani ljudi in za zdravilne namene, je že zdavnaj odkril tudi človek. Čebelar lahko tako brez škode za razvoj čebelje družine z osmukalnikom, posebno pripravo z majhnimi odprtinami, ki jo namesti pred vhod v panj, odvzame manjši del cvetnega prahu, ki ga je čebelja družina nabrala v sezoni.
Medonosna čebela nabrani pelod naloži na zadnje noge.
Čebelji vosek
Čebelji vosek je aromatičen gradbeni material, iz katerega čebele same gradijo satje. Satje uporabljajo za bivanje in prezimovanje ter skladiščenje hrane, pa tudi za vzrejo zalege. Čebele delavke imajo posebne voskovne žleze, s pomočjo katerih izdelujejo vosek ob veliki porabi energije. Za izdelavo 1 kilograma voska morajo čebele zaužiti okoli 10 kilogramov medu! Koristnost čebeljega voska so že davno prepoznali tudi ljudje: poleg izdelave sveč so vosek že v starem Egiptu uporabljali za balzamiranje trupel, pečatenje in kot vezivo pri izdelavi papirusa.
Čebelji strup
Apitoksin, ki ga čebele ob obrambi ali napadu izbrizgajo v tkivo s pomočjo žela, torej strup medonosne čebele, povzroča boleče pike. Ko čebela z želom vbode vsiljivca, želnega aparata zaradi kaveljcev ne more več izvleči iz tkiva, zato običajno kmalu umre. Danes je zbiranje čebeljega strupa namensko, ljudje ga uporabljajo v zdravstvene in kozmetične namene, npr. pri zdravljenju alergij na pike žuželk s postopkom hiposenzibilizacije ali pri zdravljenju sklepnih obolenj. Poleg tega se čebelji strup zaradi učinka zaviranja staranja uporablja kot naravno nadomestilo botoksa.
Medica
Čebele medice ne izdelujejo same, iznašel jo je človek. Medico, ki velja za najstarejšo alkoholno pijačo, so iz medu pripravljali že pred tisočletji, do njenega nastanka pa naj bi prišlo povsem slučajno: nabrani med so dlje časa skladiščili v posodah na vlažnih mestih in prišlo je do alkoholne fermentacije. Postopek povzročajo kvasovke, ki v medu prisotne sladkorje spremenijo v alkohol. Zvarjeni medeni posladek ima med 11 in 20 volumskimi odstotki alkohola. Pijača je bila nadvse priljubljena zlasti v nordijskih kulturah in tako so se vse do danes ohranila stara imena, kot so vikinška kri, Odinova kri ali zmajeva kri.
Cvetni prah, matični mleček (gelée royale), med, propolis … – pestrost čebelarskih izdelkov je velika!
Ključnega pomena je ekološko čebelarstvo
Čeprav se čebelarstvo ponaša z dolgo tradicijo in smo si ljudje marljive čebele in njihove pridelke že zelo zgodaj prisvojili, pa ne smemo pozabiti, da čebele so in ostajajo divje živali in za preživetje ne potrebujejo človekovega skrbništva.
Kljub temu pa so njihovo varstvo, intenzivna reja in ekološki čebelarski postopek izredno pomembni, kar pomeni, da mora vzreja čebel potekati tako, da v kar največji meri zagotavlja dobrobit vrste. Odločilnega pomena so zato skrbna izbira lokacije čebelnjaka, čim manj posegov v življenje čebel, zmernost pri pobiranju medu ter opustitev rabe kemikalij in plastike.
Ne pozabimo: kar je dobro za čebele, je dobro tudi za nas in naše okolje.
Panji na bujno cvetočih travnikih
Leave A Comment